Udeleženci in sodelavci
SLOVENSKI USTVARJALCI
Alenka Jensterle Doležal (1959) je pesnica, pisateljica, esejistka in literarna znanstvenica. Diplomirala iz slovenščine, primerjalne književnosti in filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, opravila magisterij iz slovenske književnosti in leta 2000 doktorirala iz literarne vede. Nekaj let je delala kot lektorica slovenščine na različnih fakultetah po svetu (v Pragi, Krakovu, New Yorku in Nottinghamu), štiri leta je bila tudi raziskovalka na Slovanskem inštitutu v Pragi. Že nekaj let kot docentka predava slovensko književnost na Oddelku za slavistične in vzhodnoevropske študije Filozofske fakultete Karlove Univerze v Pragi. Izdala je štiri pesniške zbirke: Juditin most (1990), Pokrajine začetka (1994), Přeludy (prevodi v češčino in nove pesmi; 1996) in Zapisi za S. G. (2006), roman Temno mesto (1994) in znanstveni monografiji Mit o Antigoni v zahodno- in južnoslovanskih dramatikah sredi 20. stoletja (2004) in V krogu mitov: O ženski in smrti v slovenski književnosti (2008). V pripravi za izdajo je njen novi roman Pomen hiše. Živi v Pragi.
Srečko Kosovel (1904-1926) je slovenski pesnik, esejist in publicist ter eden najvidnejših slovenskih ustvarjalcev 20. stoletja. Študiral je slavistiko, romanistiko in filozofijo na Univerzi v Ljubljani. Svoja besedila je recitiral objavljal v revijah in recitiral na literarnih večerih. Umrl je zaradi meningitisa, star dvaindvajset let, preden je utegnil izdati svoj pesniški prvenec Zlati čoln. Večina njegovega dela je bila objavljena posmrtno, najbolj inovativna besedila (t. i. konsi in integrali) pa šele leta 1967 (v uredništvu Antona Ocvirka). Kosovelove pesmi, ki se uvrščajo v avantgardne umetnostne smeri, kot so konstruktivizem, dadaizem, futurizem in nadrealizem, so močno vplivale na sodobno slovensko umetnost, s pozivom, naj človečanstvo spet postane vrednota, pa ostaja aktualen tudi v današnjih časih.
Jani Kovačič (1953) je kantavtor, skladatelj, kitarist, pisatelj in učitelj. Pesmi, ki so družbeno angažirane in polne čustev, izvaja z značilnim glasom in ob spremljavi kitare, zato velja za slovenskega Toma Waitsa. Njegova glasbena pustolovščina se je začela leta 1976, ko je debitiral z nastopom na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Z nastopi in zgoščenkami še vedno žanje navdušenje. Med drugim je nastopil s skupino mladih glasbenikov Slovenia United in z Big Bandom RTV Slovenija (skupna plošča Cerberus Hotel – Jazzitette). Kovačič v svojih besedilih izhaja iz vsakdanjega življenja, pripoveduje zgodbe različnih ljudi, pogosto kritično, in sili poslušalca v premislek. V svojih besedilih brez dlake na jeziku govori o aktualnih družbeno-političnih problemih, kar je moč slišati tudi na zgoščenkah Tolovajskie balade, BulvarBankrot in Balade s ceste I. i II. Njegova ustvarjalnost se je skozi leta močno spreminjala, v njej je najti različne glasbene zvrsti – od panka, bluesa, do srednjeveške glasbe trubadurjev, njegovi zadnji projekti, kot sta npr. Akkustik teArter ali Jazzitette, pa razvijajo nov žanr urbanega jazza. Leta 2009 je izdal knjigo z naslovom Knjiga. Njegov moto je: V ustvarjanju moraš biti svoboden, v izvajanju discipliniran.
Iztok Osojnik (1951) je antropolog, zgodovinar, komparativist, filozof, pesnik, slikar, pisatelj, esejist, prevajalec, alpinist, turistični vodnik in popotnik. Je začetnik vrste umetniških gibanj, soustanovitelj anarhističnega podrealističnega gibanja, umetniškega Garbage Art (Kjoto) in glasbenega Papa Kinjal Band, Hidrogizme ter vrste drugih pomembnih umetniških ustanov ali festivalov (Galerija Equrna, Trnovski terceti, Pogovori v Vili Herberstein, Vilenica, Revija v reviji, Zlati čoln in drugih). Leta 1977 je diplomiral iz primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Podiplomsko je študiral v Osaki na Japonskem. Leta 2011 je doktoriral iz zgodovinske antropologije na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru. Do sedaj je objavil 27 avtorskih knjig poezije, nazadnje ***Asterisk (KUD France Prešeren, 2011) in Poročena na rdeče (Mladinska knjiga, 2012), pet romanov, nazadnje Svinje letijo v nebo (KUD Police Dubove, 2012) in dve zbirki esejev in študij. Vodi Mednarodno pesniško prevajalsko delavnico Zlati čoln, Poletno rezidenco Vermont Collegea v Sloveniji in še vrsto drugih programov. Njegove knjige in delo so objavljeni v več kot 25 jezikih. Zanj je prejel vrsto domačih in tujih nagrad: Jenkovo nagrado (1997), Veronikino nagrado (1998), Župančičevo nagrado (1992), mednarodno literarno nagrado KONS (2011, italijansko nagrado Benečije-Julijske Krajine za poezijo (2002) in hrvaško Lucićevo nagrado (2004).
Tatjana Jamnik (1976) je slovenska pesnica, pisateljica, prevajalka, lektorica, učiteljica slovenščine kot tujega jezika ter urednica in izdajateljica leposlovja in humanistike. Izdala je pesniško zbirko Brez (2009). Prevaja poljsko in češko književnost (knjižni prevodi: A. Wiedemann, S. Lem, M. Witkowski, D. Masłowska, P. Bednarski; A. Berková, M. Urban, P. Brycz, L. Fuks, R. Denemarková), prevedla je tudi znanstveno monografijo A. Będkowske-Kopczyk. Leta 2009 je prejela je priznanje za najboljšega mladega prevajalca. Je idejna nosilka in glavna organizatorica Festivala slovenske kulture Zlati čoln na Poljskem, soorganizatorica Mednarodne prevajalske delavnice v Bielsko-Białi in Mednarodne pesniško prevajalske delavnice Zlati čoln v Škocjanu na Krasu ter gostovanj slovenskih avtoric in avtorjev v tujini. Skupaj s Tajo Kramberger in Barbaro Korun je ustanovila mednarodno literarno nagrado KONS. Je predsednica Kulturno-umetniškega društva Police Dubove.
POLJSKI GOSTJE
Karolina Bucka Kustec (1981) je prevajalka slovenske književnosti. Diplomirala je iz slovenskega jezika in književnosti na Šlezijski univerzi v Katovicah. Njeni prevodi slovenskih pesnikov (Jana Putrle Srdić, Vida Mokrin Pauer, Bina Štampe Žmavc, Radharani Pernarčič, Barbara Korun, Tatjana T. Jamnik, Slavica Šavli, Mateja Bizjak Petit, Milan Vincetič, Ivo Stropnik, Ivan Dobnik idr.) so bili mdr. objavljeni v poljskih literarnih revijah (mdr. Arkadia, Studium, Opcje, Pobocza) in v antologiji slovenskih haikujev Ribnik tišine (2005). Prevedla je izbor pesmi Srečka Kosovela Kalejdoskop: Izbrane pesmi/Wiersze wybrane (KUD Police Dubove, Instytut Mikołowski 2012).
Bożena Tokarz (1946) je redna profesorica na Inštitutu za slovansko filologijo Univerze v Katovicah in vodja Enote za literarno teorijo in translatologijo. Raziskuje poljsko in slovensko poezijo dvajsetega stoletja (Kosovel, Przyboś idr.) in se ukvarja s primerjalno književnostjo, literarno teorijo, teorijo prevajanja in zgodovinsko poetiko. Objavila je vrsto razprav v domačih in mednarodnih publikacijah. Izdala je naslednje znanstvene knjige: Mit literacki. Od mitu rzeczywistości do zmiany substancji poetyckiej (Literarni mit: od mita resničnosti do spremembe pesniške vsebine, 1983), Poetyka Nowej Fali (Poetika novega vala, 1990), Wzorzec, podobieństwo, przypominanie (Ze studiów nad przekładem artystycznym) (Vzorec, podobnost, spominjanje (Iz študij o umetniškem prevodu), 1998), Między destrukcją a konstrukcją. O poezji Srečka Kosovela w kontekście konstruktywistycznym (Med destrukcijo in konstrukcijo: O poeziji Srečka Kosovela v konstruktivističnem kontekstu, 2004), Spotkania. Czasoprzestrzeń przekładu artystycznego (Srečanja: Prostor-čas umetniškega prevoda, 2010) in uredila zbornike: Z zagadnień struktury artystycznej i świadomości kulturowej (Izbrane teme o umetniški strukturi in kulturni zavesti, 1997), Ponowoczesność a tożsamość – sourednik S. Piskor (Postmoderna in identiteta, 1997), Dwudziestowieczna ikonosfera w literaturach europejskich: wizualizacja w literaturze (Ikonosfera 20. stoletja v evropskih literaturah: vizualizacija v literaturi, 2002) ter tri obsežne zbornike v zbirki Przekłady Literatur Słowiańskich (2009, 2010, 2011).
Marcin Warmuz (1977) je prevajalec slovenske literature in učitelj angleškega jezika. Diplomiral je iz slovenskega in angleškega jezika s književnostjo na Šlezijski univerzi v Katovicah. Raziskovalno se ukvarja predvsem s sociolingvistiko, natančneje različnimi zvrstmi sodobnega slovenskega jezika, med drugim slengom. Poleg tega ga zanimajo gledališče, slovenske in balkanske realije, kultura anglosaksonskih in anglofonih dežel, popotovanja in sodobna literatura. V poljščino je prevedel knjižni izbor pesmi Iztoka Osojnika z naslovom Spodnie na niebie (Hlače na nebu; Mikołów: Instytut Mikołowski, 2012). Njegovi prevodi sodobnih slovenskih pesnikov, kot so Lucija Stupica, Esad Babačič, Aleš Muštar, Hana Kovač, Slavica Šavli, Barbara Pogačnik, so bili objavljeni tudi v poljskih revijah Pobocza, Arkadia in Portret.
MODERATORJI
Katarzyna Bednarska (1984) je diplomirala iz slovenskega jezika in književnosti ter španskega jezika in književnosti na Univerzi v Lodžu. Trenutno je doktorandka na Katedri za uporabno in kulturno jezikoslovje na isti univerzi. Ukvarja se s sociolingvistiko, glotodidaktiko in prevodoslovjem. Leta 2007 je v reviji Pobocza/Obrobja objavila prevod eseja Primoža Reparja ‘Revija v reviji’ kot pobuda multikulturnosti. Leto pozneje je v reviji Arkadia izšel njen prevod kratke zgodbe Klemena Piska Vilno. To besedilo je bilo leta 2012 skupaj s tremi drugimi Piskovimi kratkimi zgodbami izdano v obliki elektronske knjige.
Agnieszka Będkowska-Kopczyk (1972) je slovenistka, jezikoslovka in prevajalka. Zaposlena je na univerzi Tehnično-humanistična akademija v Bielsko-Białi. Prevaja slovensko literaturo, njeni prevodi so bili objavljeni v poljskih literarnih revijah (mdr. Studium, Arkadia, Pobocza, Opcje), knjižno pa v izborih pesmi P. Čučnika (Zapach herbaty, 2002), P. Semoliča (Wiersze wybrane, 2003), M. Komelja (Rosa, 2003), A. Ihana (Salsa, 2003) in B. Mozetiča (To nie jest księga seksu, 2005). Skupaj s P. Čučnikom je prevajala tudi poljsko poezijo v slovenščino (C. Miłosz: Zvonovi pozimi, 2008, antologija Akslop, 2005). Je idejna nosilka in soorganizatorica Mednarodne prevajalske delavnice v Bielsko-Białi in poljska konzultantka Mednarodnega literarnega festivala Vilenica. Piše krajše pesniške oblike, njeni haikuji so bili objavljeni v revijah Apokalipsa in Vpogled. V Sloveniji je izdala tudi knjigo Jezikovna podoba negativnih čustev v slovenskem jeziku: kognitivni pristop (2004, prev. T. Jamnik).
Monika Gawlak (1976) je literarna znanstvenica in slovenistka, asistentka na Katedri za literarno teorijo in prevajanje pri Oddelku za slovansko filologijo Šlezijske univerze v Katovicah. Ukvarja se predvsem s sodobno literaturo (poljsko, slovensko, južnoslovansko), problematiko literarnega prevoda, literarne teorije (mdr. kulturne raziskave, feminizem, gender in queer) ter glotodidaktiko. Iz slovenščine prevaja literarna in znanstvena besedila (mdr. Miha Mazzini, Polona Glavan, Irena Novak Popov, Nikolaj Jež). Njeni prevodi in besedila so bili objavljeni v revijah Studium in Opcje ter zborniku Przekłady Literatur Słowiańskich. Soorganizirala je številne prireditve, ki promovirajo slovensko kulturo na Poljskem, mdr. Svetovne dni sodobne slovenske kulture, literarni večer z Miho Mazzinijem v Katovicah, Festival Zlati čoln, Dnevi slovenske urbane kulture. Trenutno ureja poljsko izdajo zbirke kratkih zgodb Polone Glavan in slovensko tematsko številko revije mladih slavistov Noviny Slawia s podnaslovom Slovenci o Slovencih in drugih narodih. Letos bo izšla njena knjiga z naslovom Poetični svet Gregorja Strniše.
Maciej Melecki (1969) je poljski pesnik, scenarist, urednik in založnik. Izdal je štiri pesniške liste: Zachodzenie za siebie (Stopiti si za hrbet, 1993), Dalsze zajścia (Novi incidenti, 1998), Panoramix (2001), Opuszczone strony (Zapuščene strani, 2008) in pesniške zbirke: Te sprawy (Te zadeve, 1995), Niebezpiecznie blisko (Nevarno blizu, 1996), Zimni ogrodnicy (Mrzli vrtnarji, 1999), Przypadki in odmiany (Sklanjatve in spregatve, 2001), Bermudzkie historie (Bermudske zgodbe, 2005), Zawsze wszędzie indziej – wybór wierszy 1995–2005 (Vedno povsod drugje – izbor pesmi 1995–2005, 2008), Przester (Overdrive, 2009). Pesmi objavlja v vseh pomembnejših poljskih revijah (mdr. Twórczość, Kresy, Odra, Nowy Nurt, Akcent, Studium, Czas Kultury, Tygodnik Powszechny) in v pesniških antologijah: Inny świt (Drugi svit, 1994), Macie swoich poetów (Tukaj so vaši pesniki, 1996 in 1997), Długie pożegnanie (Dolgo slovo, 1997), Antologia współczesnej poezji polskiej (Antologija sodobne poljske poezije, 2000), 14. 44 (2000), Martwe punkty (Mrtve točke, 2004), Altered State: New Polish Poetry (ARC PUBLICATIONS, Velika Britanija, 2003), Vingt-quatre poètes polonais (prev. Georges Lisowski, Editions du Murmure, Francija, 2003). Je soavtor filmskih scenarijev: Wojaczek (1997) Autsajder (Avtsajder, 2000), Dzień oszusta (Dan prevaranta 2000), Erwin ze Śląska (Ervin iz Šlezije 2003). Urednik doslej neobjavljenih pesmi Rafała Wojaczka, Reszta krwi (Preostanek krvi, 1999) in sourednik kritično-spominskega zbornika Który jest. Rafał Wojaczek w oczach przyjaciół, krytyków in badaczy (Ki je: Rafał Wojaczek v očeh prijateljev, kritikov in raziskovalcev, 2001). Njegove pesmi so bile prevedene v: angleščino, češčino, nemščino, slovaščino, francoščino, slovenščino, srbščino. Leta 2002 je bil gost Mednarodnega literarnega festivala Vilenica. Je glavni urednik revije Arkadia – katastrofične revije in direktor Mikołowskega inštituta (Instytut Mikołowski). Je član Društva poljskih pisateljev.
DRUGI SODELAVCI FESTIVALA
Mateja Gojkošek (1983) je učiteljica slovenščine na Filološki fakulteti Univerze v Lodžu. Posveča se lektoriranju slovenskih besedil in prevajanju poljske književnosti (med drugim Stefan Chwin, Daniel Odija, Franciszek Kamecki, Jarosław Jakubowski, ljudska književnost). Je zmagovalka študentskega prevajalskega natečaja prevodov književnosti iz poljščine (2010), njeni prevodi pa so bili objavljeni v revijah Pobocza (2007, 2008) in Mentor (2009) ter uvrščeni v program Radia Študent (sezona 2011). V okviru dela na fakulteti organizira kulturne prireditve in vodi projekte, namenjene popularizaciji slovenske književnosti in kulture na Poljskem.
Tina Jugovič (1980) je slovenistka, dela kot lektorica na Oddelku za slovansko filologijo Šlezijske univerze v Katovicah. Sodelovala je pri kulturnih in literarnih projektih, kot so Kulturni anticiklon, tekmovanje za Cankarjevo priznanje, Teden vseživljenjskega učenja. Pripravlja ustvarjalne delavnice in organizira prostovoljne akcije. Zanima jo urbana kultura, zato je pred kratkim soorganizirala Dneve slovenske urbane kulture v Katovicah.
PREVAJALCI
Agnieszka Bukowczan (1988) je študentka slovanske filologije na Šlezijski univerzi v Katovicah in mednarodnih odnosov na Jagelonski univerzi v Krakovu . Ukvarja se z uporabnim in literarnim prevajanjem. Prevedla je odlomke iz romana Polone Glavan Noč v Evropi in esej Mihe Mazzinija Naši junaki. V magistrski nalogi obravnava vprašanje prevajanja pravnih besedil.
Joanna Cieślar (1989) je študentka slovanske filologije na Šlezijski univerzi v Katovicah. Ukvarja se z literarnim in uporabnim prevajanjem. Prevajala je podnapise v okviru projekta Svetovni dnevi slovenske literature in odlomke proze (P. Glavan). V magistrski nalogi se ukvarja s prevajanjem znanstvenih besedil. Trenutno sodeluje pri urejanju slovenske izdaje časopisa za mlade slaviste Noviny Slawia.
Kinga Dyszerowicz (1990) je študentka južnoslovanske filologije in novinarstva na Univerzi v Lodžu. Zanimata jo slovansko primerjalno jezikoslovje ter beloruska poezija. Obožuje vse, kar je povezano z Južno in Vzhodno Evropo. Prevaja predvsem z vzhodnoslovanskih jezikov.
Anna Gawlak (1988) je študentka slovanske filologije na Šlezijski univerzi v Katovicah. V magistrski nalogi obravnava težave pri prevajanju slovenskih turističnih vodnikov v poljščino. Zanimata jo slovenska sodobna kultura in problem nacionalne identitate. Ukvarja se tako z literarnim (B.Bojetu, P. Glavan) kot uporabnim prevajanjem.
Magdalena Kluk (1990) je študentka slovanske filologije na Šlezijski Univerzi v Katovicah. Zanimajo jo sodobna slovenska književnost ter literarno in uporabno prevajanje. V svoji diplomi obravnava motiv odstranjenega otroka v romanu Janija Virka Smeh za leseno pregrado. Prevedla je esej Sonje Porle Republika tisočerih kraljic, ki bo objavljen v študentskem časopisu Šlezijske Univerze Noviny Slavia.
Paulina Piłat (1986) je študentka slovanske filologije na Šlezijski univerzi v Katovicah. Ukvarja se s prevajanjem v medkulturni komunikaciji. Piše diplomsko nalogo z naslovom Prevod pravnega besedila na primeru besedila s področja bančništva. V času dodiplomskega študija je prevedla podnapise za film Moj sin, seksualni manijak, ki je bile prikazan v filmskem centru v Katovicah na Dnevih slovenske kulture. Trenutno sodeluje pri prevajanju podnapisov za dokumentarni film o hiphopu.
Patrycja Pytel (1989) je študentka slovanske filologije na Šlezijski univerzi v Katovicah. Zanima jo predvsem uporabno in tudi literarno prevajanje. V svoji diplomski nalogi se ukvarja s problematiko prevajanja slovenskih pogodb o zaposlitvi v poljščino.
Katarzyna Świątek (1989) je študentka slovanske filologije na Šlezijski univerzi v Katovicah. Ukvarja se s poljsko in sodobno slovensko literaturo in s prevajanjem. Trenutno piše diplomsko delo o prevajanju vljudnosti in nagovarjanja v slovenski in poljski korespondenci.